Več
2 December, 2022 18:30
Celica namesto kamna – o hibridni umetnosti
Slovenija / 2022 / 31 min / slovenščina
Avtorica: Saša Šavel Burkart
Režiserka: Špela Kuclar
Produkcija: RTV Slovenija
Avtorica: Saša Šavel Burkart
Režiserka: Špela Kuclar
Produkcija: RTV Slovenija
Kaj je t. i. hibridna umetnost? In s čim se ukvarjajo hibridni umetniki?
V polju znanosti se je vse od pomembnih odkritij na področju t. i. življenjskih znanosti v zadnjih treh desetletjih začel nov odnos z življenjem – življenje je postalo snov za inženiring. Naštejmo nekaj primerov: gojenje ušesa na miški Vacanti, kloniranje ovce Dolly in odkritje genoma so spremenili svet. Konec 90-ih let prejšnjega stoletja so umetniki začeli preizpraševati področje biotehnologije, na primer tkivnega inženiringa in počasi dobivati dostop do laboratorijev, kjer so lahko delali z živo materijo.
Kakšen material za kreiranje skulptur so celice in bakterije? Kako nekateri umetniki za ustvarjanje uporabljajo tkivni inženiring?
Umetnice Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik in Saša Spačal se ukvarjajo s hibridno umetnostjo – umetnostjo, ki uporablja orodja biotehnologije in preizprašuje učinke, ki jih ima biotehnologija na družbo.
V polju znanosti se je vse od pomembnih odkritij na področju t. i. življenjskih znanosti v zadnjih treh desetletjih začel nov odnos z življenjem – življenje je postalo snov za inženiring. Naštejmo nekaj primerov: gojenje ušesa na miški Vacanti, kloniranje ovce Dolly in odkritje genoma so spremenili svet. Konec 90-ih let prejšnjega stoletja so umetniki začeli preizpraševati področje biotehnologije, na primer tkivnega inženiringa in počasi dobivati dostop do laboratorijev, kjer so lahko delali z živo materijo.
Kakšen material za kreiranje skulptur so celice in bakterije? Kako nekateri umetniki za ustvarjanje uporabljajo tkivni inženiring?
Umetnice Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik in Saša Spačal se ukvarjajo s hibridno umetnostjo – umetnostjo, ki uporablja orodja biotehnologije in preizprašuje učinke, ki jih ima biotehnologija na družbo.
Flow [tok]
Slovenija / 2016 / 50 min / slovenščina
Režija: Ana Čigon, Saša Spačal, Ida Hiršenfelder
Scenarij: Ana Čigon, Saša Spačal, Ida Hiršenfelder
Produkcija: RTV Slovenija, Rampa Lab / Zavod Kersnikova | Pridruženi producenti: Iniciativa ČIPke s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana
Režija: Ana Čigon, Saša Spačal, Ida Hiršenfelder
Scenarij: Ana Čigon, Saša Spačal, Ida Hiršenfelder
Produkcija: RTV Slovenija, Rampa Lab / Zavod Kersnikova | Pridruženi producenti: Iniciativa ČIPke s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana
Tok v delo potopljenih žensk v poklicih, ki jih preplavljajo moški. Osem sogovornic, ki delujejo v širokem spektru znanstvenih in tehničnih poklicev od umetne inteligence do programiranja ali letalstva, v dokumentarnem filmu predstavlja pogoje, v katerih so se začele zanimati za tehnologijo, na katere ovire so pri tem naletele in kako so se z njimi spopadale.
V filmu so delovni tok predstavile: kapitanka letala Alja Berčič Ivanuš (v času snemanja kopilotka letala), programerka in raziskovalka Alja Isaković, intermedijska umetnica Maja Smrekar, radijska tehnica Kaktus Kaktus, izvedenka za umetno inteligenco dr. Dunja Mladenić, paleontologinja dr. Dragica Turnšek, produktna vodja in razvijalka dr. Mateja Verlič Brunčič in skladateljica Larisa Vrhunc.
___
Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V filmu so delovni tok predstavile: kapitanka letala Alja Berčič Ivanuš (v času snemanja kopilotka letala), programerka in raziskovalka Alja Isaković, intermedijska umetnica Maja Smrekar, radijska tehnica Kaktus Kaktus, izvedenka za umetno inteligenco dr. Dunja Mladenić, paleontologinja dr. Dragica Turnšek, produktna vodja in razvijalka dr. Mateja Verlič Brunčič in skladateljica Larisa Vrhunc.
___
Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
