Ob koncu leta se pojavlja vedno več priložnosti za druženje in zabavo. Zaključki, prazniki, novo leto in tisti čisto spontani žuri, na katere v resnici nismo želeli iti, ampak smo na koncu tam ustvarili najlepše spomine. Kaj pa pripomore k temu, da ustvarjamo lepe spomine? To, da žuramo z glavo.
Ko gre za žuranje, se med mladimi in tudi med starejšimi pogosto uveljavlja prepričanje, da je vedno treba biti pod nekim vplivom, da je fajn. Številne substance so postale priljubljene, ker nam pomagajo pri sprostitvi. Za trenutek izklopijo našo racionalnost in nam dovolijo, da sprejemamo odločitve, neobremenjene z miselnimi ovirami. Med vsemi je najbolj normalizirano zauživanje alkohola. Ta se med prazniki pojavlja na vseh javnih in tudi zasebnih praznovanjih. Ne smemo pa pozabiti, da se lahko poleg alkohola na zabavi srečamo tudi s prepovedanimi substancami, katerih učinki so lahko dosti bolj nepredvidljivi od alkohola. Pomembno je, da ob žuranju skrbimo za varno okolje in zmernost pri uživanju. V kolikor pa pri sebi ali drugih opazimo zaužitje prepovedanih substanc, pa poskrbimo za varno okolje.
Če smo bolj družabne sorte, se lahko pogosto znajdemo na mestih, kjer je uživanje raznolikih substanc normalno ali celo pričakovano. Druženje, ki je sicer zelo pomembno za dobro duševno zdravje posameznika, s samo promocijo in spodbujanjem uživanja substanc, s sabo prinese tudi negativne učinke. Kot družba je zato pomembno, da začnemo ozaveščati različne slabe navade, v povezavi z uživanjem substanc. Kolikokrat smo že naleteli na situacijo, ko smo nekoga spraševali, zakaj nič ne »pije«? Dvomili v njihovo odločitev in ga silili v jemanje substance, s slavnim »Enga bi pa res lahka!«. Uživanje substanc tako postaja vse bolj podrejeno skritim družbenim pritiskom in ne izvira iz zavestne odločitve posameznika. Postaja nuja za »dobro« žurko. A kako bi bilo, če bi se znali sprostiti in uživati sami brez potrebe po alkoholu, drogi? Če pijemo zato, da se bolje počutimo, se je pomembno vprašati, zakaj se ne počutimo dobro tam, kjer smo, tudi brez kakršnihkoli »pomagal«? Ali je dogodek vreden naše energije, če brez substanc ni zabaven? So okoli nas pravi ljudje? Kaj v resnici potrebujemo? V okoliščinah, kjer prepogosto ne poslušamo svojih resničnih potreb se v nas začnejo kopičiti dejavniki za zdravstvene težave in duševne stiske, kot so anksioznost, depresija in stres. Takrat se najpogosteje zatekamo k uporabi substanc, saj pod vplivom hitreje pozabimo, da smo utrujeni ali pa se lažje sprostimo tudi v družbi, kjer se ne počutimo zares fajn.
Okej, žurko smo preživeli, naslednje jutro se zbudimo. Boli nas glava, vrti se nam, slabo nam je, morda imamo celo kakšno luknjo v spominu. Kako preživeti mačka?
– Poskrbimo za zadosten vnos tekočin. Poleg vode zelo pomagajo izotonične pijače in Cedevita.
– V kolikor je to možno, dan po zabavi predvsem počivamo. Če se počutimo dovolj dobro, je primerna tudi lahna športna aktivnost (npr. sprehod).
– Poskrbimo, da počivamo v primerno prezračenem prostoru, ki je lahko rahlo zatemnjen.
– Poskrbimo za ustrezno prehrano.
– Ne držimo se načela »Klin se s klinom zbija.« in poskrbimo za ustrezno regeneracijo telesa.
Predstavljajmo si, da tekom dneva luknje v spominu zbledijo in se spomnimo, da smo na zabavi naredili nekaj neumnega, česar se morda raje sploh ne bi spomnili. Ne samo, da se počutimo fizično slabo, zaradi naših dejanj lahko pri sebi opazimo tudi težka čustva. Ta pojav imenujemo »moralc« in predstavlja občutke krivde ali obžalovanja, ki jih lahko posameznik doživi, ko se vede v nasprotju s svojimi moralnimi vrednotami ali etičnimi standardi. V tem primeru nelagodje ni samo fizično, temveč tudi čustveno ali psihološko. Kaj pa lahko naredimo, da nam bo lažje?
– Prevzamemo odgovornost in razmislimo. Preteklosti ne moramo več spremeniti, lahko pa nam naša dejanja dajo dobro usmeritev za prihodnost in naše nadaljnje obnašanje na žurkah.
– Se opravičimo, v kolikor so bile zaradi našega vedenja oškodovane druge osebe.
– Sprejmemo naša čustva. Normalno je, da dejanja obžalujemo in se ob tem soočamo z neprijetnimi čustvi. Pomembno je, da jih sprejmemo in se poskušamo razbremeniti, za kar pa obstajajo različni načini (poslušanje glasbe, ogled najljubše serije/filma, pogovor z osebo, ki ji zaupamo, tehnike sproščanja…).
Ni skrivnost, da se ob mačku počutimo bedno, ampak kaj pa se zgodi, ko nam ob mačku anksioznost res močno naraste? Je to normalen pojav?
“Hangxiety” je pogovorni izraz, ki združuje besedi “hangover” in “anxiety”. Gre za povečan občutek anksioznosti in nelagodja, ki ga posamezniki doživljajo po zaužitju alkohola, običajno med mačkom. K tesnobi prispeva več dejavnikov, ki vključujejo fiziološke in psihološke učinke alkohola na možgane. Alkohol je močan diuretik, ki posameznika dehidrira. Dehidracija pa lahko povzroči pojave, kot so utrujenost, omotica in razdraženost, ki k porastu anksioznosti še bolj prispevajo. Še en vidik, ki lahko ob mačku poviša našo anksioznost je tudi slabša kvaliteta spanja po uživanju alkohola. Pomembna dejavnika povišane anksioznosti ob mačku so tudi morebitna negativna čustva, ki se pojavijo kot posledica naših dejanj na zabavi. Kaj pa naši možgani? »Krivec« za povišano anksioznost ob mačku je med drugim neravnovesje živčnih prenašalcev v možganih, ki se zgodi kot posledica uživanja alkohola. Ob pitju se bo v naših možganih sproščala večja količina serotonina, živčnega prenašalca, ki uravnava naše razpoloženje. Tekom uživanja alkohola pa bo količina sproščenih živčnih prenašalcev vedno manjša, kar bo povzročilo porast anksioznosti.
Pomembno je vedeti, da se lahko vedno obrnemo po pomoč pri ustrezno usposobljenih strokovnjakih. Porast anksioznosti ob mačku je zaradi nevrofizioloških mehanizmov relativno normalen pojav, a vseeno ne pomeni, da lahko morebitno zaskrbljujočo intenziteto anksioznosti kar zanemarimo. V kolikor torej opazimo, da povišana anksioznost pri nas vztraja in ovira vsakodnevno funkcioniranje, je vsekakor pametno poiskati pomoč pri ustrezno usposobljenih posameznikih (psihologi, zdravniki, psihoterapevti z ustreznim usposabljanjem, svetovalci…).
Glede na to, da je pred nami mesec, ki je hitro prekomerno nasičen z raznimi druženji, se sprašujemo: Kako preživeti ta decembrski čas na varen in telesu prijazen način?
Ni potrebe, da odpovemo vse zabave in se odpovemo vsem substancam. Vedno obstaja zlata sredina.
- Za začetek je smiselno razporediti žurke in druženja tako, da nam ostane tudi dovolj časa zase in za počitek.
- Če je stvari preveč, lahko vedno tudi kaj odpovemo!
- Pomembno je, da se družimo in substance uživamo premišljeno in odgovorno. Ne glede na to, ali gre za alkohol ali kaj drugega, je ključno, da načrtujemo družbo s katero smo in količino, ki jo bomo zaužili
- Nikar ne žuramo s praznim želodcem. To v decembru verjetno ne bo tak problem, a vseeno je dobro da se spomnimo. Najprej se najejmo nato pa vse ostalo.
- Ker substance pogosto povzročajo dehidracijo, je pomembno, da tekom dogodka pijemo dovolj vode (alkoholna pijača ni dovolj). Tako ohranjamo raven hidriranosti, treznosti in zmanjšamo morebiten maček naslednji dan.
Za eMCe plac ozavešča Petja Plamberger in Janja Vranjek.
