Vsako leto 8. marca več kot 100 držav po svetu praznuje dan žena. To je praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk, hkrati pa služi kot opomnik o dosežkih žensk, ki so k boju za tovrstno enakopravnost prispevale. Praznik predstavlja tudi priložnost za refleksijo o aktualnem položaju žensk in zavedanje, da pravice, kot jih poznamo danes, niso bile, in ponekod morda še vedno niso samoumevne. Na samem začetku se je praznik po pobudi nemške feministke Clare Zetkin praznoval 19. marca, postopoma pa se je uveljavilo praznovanje na 8. marec, kar je sovpadalo z dotedanjim Dnevom delovnih žena v državah sovjetskega bloka.
Bilo je nekoč…
Enakopravni smo, ko imamo vsi enake pravice in možnosti. Enakopravnost med moškimi in ženskami pa ni bila vedno prisotna, saj so imele ženske včasih manj pravic kot moški. Ženske so bile namreč ekonomsko odvisne od moških, saj so oni edini hodili v službo, njihova vloga pa je bila vezana na materinstvo in gospodinjenje. Ženske tako večinsko niso imele poklica in niso služile svojega denarja, kar jih je delalo odvisne od njihovih soprogov. Neenakopravnost je bilo moč opaziti tudi na političnem področju, kjer so volilno pravico imeli samo moški. Tudi v širši družbi ženske niso imele enakih pravic kot moški. Slednjim so se morale ženske vedno prilagajati in jih upoštevati, tudi ko se je šlo za njihovo lastno obnašanje. Dodatno se ženske včasih niso smele izobraževati, veliko jih ni znalo brati in pisati.
Tovrstne neenakosti so pri ženskah vzbudile velik nemir in kritičen razmislek, ki je rezultiral v vse večjem zagovorništvu in akcijah za spremembe.
Ja okej … to je blo včasih. Sam zaka je pa to pomembno danes?
Kljub temu, da Slovenija velja za eno izmed dobro razvitih držav, v kateri na prvi pogled neenakosti med spoloma in opazna, so neenakosti še vedno prisotne.
Ženske so tako še danes v kar nekaj primerih »potegnile takratko«. Še vedno se namreč pojavljajo neenakosti kot so:
- Plačna neenakost: Ženske v Sloveniji še vedno prejemajo manjše plače kot moški. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2020 razlika v povprečni bruto plači med spoloma znašala 7,6 %.
- Neenakost pri zaposlovanju: Ženske imajo manj priložnosti za zaposlitev in napredovanje na delovnem mestu. To je opazno že s tem, da je na višjih ali vodstvenih položajih še vedno veliko več moških.
- Neenakost pri delitvi družinskih obveznosti: Ženske še vedno prevzemajo večino skrbi za družino in dom. To lahko vpliva na njihovo kariero in možnosti za napredovanje na delovnem mestu, hkrati pa jih postavlja v dvojno vlogo. Lahko bi celo rekli, da pogosto opravljajo dvojno delo. Enega v službi in enega doma.
- Nasilje in seksualizacija: Ženske so še vedno pogosto žrtve različnih oblik nasilja, vključno s partnerskim nasiljem, spolnim nasiljem in nadlegovanjem na delovnem mestu. Prav tako so ženske, ne glede na starost, položaj in situacijo še vedno pogosto seksualizirane. Kar pa ima pomemben vpliv na njihovo duševno zdravje in splošno dobro počutje.
- Neenakost pri politični zastopanosti: Ženske so podreprezentirane v politiki. V državnem zboru je bilo na volitvah leta 2018 izvoljenih le 31 % žensk. Tako pa lahko neenakost med moškimi in ženskami zaznamo že v samem vrhu naše države. Večina politikov je namreč moških. Vseeno pa smo lahko na tem mestu v preteklem letu zasledili veliko spremembno, saj je bila ravno lani kot presednica države izvoljena Nataša Pirc Musar, ki se je v zgodivino zapisala kot prva predsednica Slovenije.
- Neenakost pri dostopu do zdravstvene oskrbe: V Sloveniji imajo teko ženske kot moški na splošno sicer enak dostop do zdravstvene oskrbe, vendar pa se lahko v nekaterih primerih pojavijo neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev, ki so lahko posledica različnih dejavnikov.
En razlog lahko predstavljajo družbene norme in stereotipi, ki vplivajo na način, kako se zdravstvene težave obravnavajo in zdravijo pri ženskah. Na primer, nekatere zdravstvene težave, ki so bolj pogoste pri ženskah, kot so težave z reproduktivnim zdravjem, lahko še vedno ostajajo tabu tema in se jih manj obravnava v javnosti.
Drugi razlog lahko predstavlja ekonomska stiska, ki lahko vpliva na dostop do zdravstvene oskrbe. V Sloveniji se pojavlja problem dostopnosti do zdravstvene oskrbe v manj razvitih regijah in med socialno šibkejšimi skupinami prebivalstva, ki so v večji meri ženske.
Tretji razlog pa je povezan s časovno razporeditvijo družinskih skrbi. Ženske pogosto prevzemajo večino družinskih skrbi in se zato lahko težje dogovorijo za obiske zdravnika ali pa jim preprosto zmanjka časa za to.
Vse to lahko prispeva k temu, da imajo ženske v Sloveniji v določenih primerih manj dostopa do zdravstvene oskrbe kot moški. Zato je pomembno, da se o teh problemih ozavešča in sprejema ukrepe za odpravljanje neenakosti v dostopu do zdravstvene oskrbe ter zagotavljanje enakih možnosti za vse.
Ne glede na to, kako se je v odnosu do žensk naša družba že spremenila imajo omenjene neenakosti še danes negativen vpliv na življenje žensk v naši družbi. Zato je pomembno, da se nadaljujejo prizadevanja za odpravo neenakosti med spoloma v Sloveniji in da se o tem pogovarjamo.
Kaj lahko torej naredimo za večjo enakopravnost med spoloma?
Pomembno je da spodbujamo enaka plačila za enako delo, zagotavljanje priložnosti za zaposlovanje in napredovanje na delovnem mestu, spodbujanje enakomerne delitve družinskih obveznosti, povečanje ozaveščenosti o nasilju nad ženskami, spodbujanje politične zastopanosti žensk in zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvene oskrbe.
Enakopravnost ni posplošena enakost
Vendar pa seveda to ne pomeni, da smo moški in ženske enaki. Obstajajo biološke, fizične in psihološke razlike med spoloma, ki jih ne moremo zanikati. Razlike med spoloma so lahko pomembne tudi v družbenem in kulturnem kontekstu, saj lahko vplivajo na naša pričakovanja, vedenje in interakcije med spoloma.
Pomembno je, da se zavedamo in spoštujemo razlike med spoloma ter da ne dopuščamo, da te razlike vodijo do neenakosti, diskriminacije ali krivic. Enakopravnost med spoloma pomeni, da ima vsakdo ne glede na svoj spol, raso, vero ali druge osebne značilnosti enako pravico do dostojanstva, enakih priložnosti in enakega obravnavanja pred zakonom.
Pripravili: Janja Vranjek in Petja Plamberger
