INTERVJU: 3Tone

Kje ste se spoznali in kdo je bil pobudnik za nastanek skupine?

Boris: Hvala bogu, da smo dobili te vaučerje. Nahajal sem se v Izoli in sem nehote šel mimo galerije Miha Eriča in je imel take res lepe tiskovine, naredil je tudi naš logo. Lahko rečem, da je umetnik, ki mu ni para. Vsestranski. Bil je član Prismojenih profesorjev bluesa, oziroma jaz sem nanj gledal bolj kot na »frontmana«. Ker, ko sem bil na njegovem koncertu, približno 3 leta nazaj, me je osupnil, ostal sem brez besed. Ta Izola se mi je ponudila kot priložnost, da sem Miha spoznal najprej kot umetnika na področju grafike in linoreza. Takrat sem dobil priložnost mu pokazati ideje, ki so se mi rojile po glavi. Se namreč že 27 let ukvarjam z glasbo in sem si vedno želel po tihem narediti nekaj svojevrstnega. Videl sem, da je Miha začutil mojo energijo in tako sva skupaj to kinetiko in kemijo začela razvijat preko interneta. Potem pa sva začela iskati skupne poti. Naš David Slatinek, jaz ga poznam že 15 let, skupaj sva že igrala vse razno. Tako sem si rekel, da želim tega človeka spet vzbudit, da Boris še živi, kot nekdanji pionir velenjske garde, ker zdaj sem namreč korošec. Se mi tako po naglasu čuje (smeh). Res mi je taka čast, da s tema dvema dečkoma delam in da se počutim pomlajenega in bom pokazal da grem z leti gor, ampak grem dol. V Benjamina Button-a se spreminjam. Tako, da ja ta skupina je moje upanje za boljši jutri.

Z ustvarjanjem ste začeli kakšno leto nazaj, med korono. Vaše ime je 3Tone, kakšno sporočilo nosi?

Miha: 3Tone nosi te naše tri karakterje, ki so vsak po svoje težki. Vsi smo očetje. Pa vsi gradimo, sami ometavamo, sami »štemamo«, sami vstavljamo mrežice za fasado, elektriko vežemo, skoraj, da ne »švasamo«, pa še marsikaj bi lahko rekel. 3Tone so te tri naše teže, ki jih mamo v glasbi. Skupaj tonemo, čeprav vem kako se to sliši. Tonemo, skupaj rastemo, delamo, se učimo. To vse skupaj je nastalo precej hitro. Ne vem če smo imeli sploh 20 vaj vse skupaj. To se je zgodilo v res kratkem obdobju. In meni je v takšno čast in veselje, da lahko igram z njima in z njima soustvarjam. Delamo avtorsko glasbo, to smo se odločili, to je naš moto, naš cilj. Ne rabimo več priredb igrat, zakaj bi. Vedno, ko imamo vajo rečemo, da je to 3 tonska vaja. Tako kot je Boris rekel. Z ženo sva prevzela eno galerijo v Izoli. Nekdo je rekel, da te galerije ne bi več vodil in če se takrat z ženo ne bi odločila, da jo prevzameva midva, se vse to ne bi zgodilo. Potem tudi Boris ne bi prišel mimo v Izolo na počitnice in predlagal odličnega Davida Slatineka.

Boris: Vse je v zvezdah zapisano..

David: V bistvu, mi smo 3Tone in karkoli delamo je težko 3 tone. »Al se ljubimo, al smo jezni, al smo veseli al igramo, vse je 3 tone.« Za sebe bi drugače rekel, da že dolgo nisem imel banda, ki bi na takšen način ustvarjal avtorsko in v takem kratkem času ustvarili neko skulpturo.

Letošnji slogan Kunigunde je srcalo družbe. Kaj bi radi s svojim nastopom zrcalili vi?

Boris: Da ga naj več »rockajo«. Pa da ustvarjajo in ne razmišljajo o »tumarijah«. Pa da gre v pravi smeri razvoj otrok, pa manj modernih tehnik.

David: Naj razmišljajo s svojo glavo.

Miha: Naj ustvarjajo, kot je rekel Boris. Naj so samosvoji. Naj poslušajo srce. Tako kot je srcalo. Naj damam odpirajo vrata, naj so prijazni, pomagajo šibkim, da so v glavnem dobrega srca.

Boris: Pa naj se naučijo »plavšat«!