KOKAIN
Kokain (kokain hidroklorid) je močan stimulans (poživilo), ki ga s kemičnimi procesi pridobivajo iz listov grma Erythroxylon coca, ki izvira iz Južne Amerike. V najčistejši obliki je bel prašek, ki mu na poti do končnega uporabnika za povečanje mase primešajo razne škodljive in neškodljive snovi za telo (soda bikarbona, laktoza, razna zdravila…). Kokain je grenkega okusa in ima anestetični učinek. Ob njuhanju omrtviči nosno sluznico in žrelo.
Povprečna čistost kokaina v Sloveniji je 69,7% (podatki se nanašajo leto 2016; minimalna vsebnost kokaina je bila 9,2% in maksimalna 90,5% v 172-ih vzorcih) – ostalo so primesi. Med dodatki h kokainu sta bila najpogosteje dokazana levamisol in lidokain, kar je primerljivo tudi s podatki iz prejšnjih let.
Primesi lahko v grobem razdelimo v dve skupini, in sicer v preproste, neaktivne snovi, ki služijo za povečevanje mase (polnila oz. v ang. cutting agents) in na drugi strani v farmakološko aktivne snovi, dodane zaradi povečevanja mase ali bolj prefinjenega načina zavajanja kupca kokaina (adulteranti). Kupci kokaina so tako dvojno zavedeni, saj plačajo več kot so kupili in so poleg tega izpostavljeni večjemu tveganju zaradi različnih aktivnih snovi, ki imajo lahko bolj toksične učinke od samega kokaina. Tak je na primer levamisol, zdravilo, ki se uporablja v veterini kot sredstvo proti črevesnim zajedavcem in ga najdemo v več kot 50% vzorcev kokaina po celem svetu. Stranski učinki levamisola so lahko: bolečine v mišicah, glavobol, vročina, nespečnost, omotičnost in krči, možna je tudi agranulocitoza, ki je življenjsko ogrožujoča bolezen.
Učinki
Kokain v možganih povzroči, da se noradrenalin, serotonin in dopamin počasneje presnavljajo, kar pomeni, da se koncentracija teh živčnih prenašalcev v sinapsi (stik med dvema živčnima celicama, prek katerega se z živčnimi prenašalci prenašajo živčni impulzi) poveča. Noradrenalin, serotonin in dopamin imajo v telesu veliko funkcij. Odgovorni so za občutke sreče, samozavesti in vznemirjenja, preprečujejo utrujenost in povečujejo zmogljivost. Vse to so stvari, zaradi katerih ljudje sploh uživajo kokain.
Poleg tega pa ti živčni prenašalci pomagajo uravnavati tudi telesno temperaturo, krvni tlak in srčni utrip, koncentracijo glukoze v krvi, spanje, razpoloženje, telesno težo, … Praktično ni telesne funkcije, na katero ne bi imeli vpliva.
Za kokain je značilno kratkotrajno delovanje (30-90min, določene učinke čutimo še 1-4 ure) in hiter nastanek učinkov (30-45 sekund). Med pogoste učinke uporabniki navajajo:
- Povečano samozavest,
- zvišano koncentracijo,
- občutek večje umske in telesne zmogljivosti,
- evforijo,
- povečan srčni utrip in krvni tlak,
- pomanjkanje apetita,
- zategovanje čeljusti,
- močno vazokonstrikcijo (krčenje žil),
- dezinhibicijo (zmanjšan nadzor nad lastnim mišljenjem in vedenjem),
- povečan libido,
- težave z erekcijo,
- kompulzivno redoziranje.
Stranski učinki
Kokain spada med najbolj škodljive snovi, predvsem zaradi fizične škode in hitrega nastanka zasvojenosti. Ob redni uporabi kokain povzroča poškodbe srčne mišice, saj je toksičen za srce. Srčna mišica tako izgubi elastičnost in se ne more več krčiti, zato lahko pride do odpovedi srca. Te poškodbe so nepopravljive. Poleg tega redno uživanje kokaina povzroča poškodbe nosne sluznice, izredno močno psihično zasvojenost in večjo možnost za nastanek depresije in/ali drugih psihičnih motenj (anksioznost, preganjavica, psihoze, … ).
Druge nevarnosti za zdravje, povezane z uporabo kokaina:
Srčni infarkt
Ob uporabi kokaina lahko pride do srčnega infarkta, ker kokain povzroča krčenje in s tem ožanje lumna žil, ki prehranjujejo srce (koronarne arterije). Ker srčna mišica ne dobiva dovolj krvi, je del odmre in nastane srčni infarkt.
Možganska kap
Zaradi zvišanega krvnega tlaka in povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov, kar povzroča kokain, lahko pride do možganske kapi. Krvni strdki zamašijo žile v možganih, ali pa zaradi zvišanega krvnega tlaka pride do razpoka možganskih žil in tako nastanejo možganske krvavitve. Del možganov tako ne dobiva dovolj krvi in zato odmre. Znaki možganske kapi so lahko zelo neznačilni, najbolj tipičen znak pa je ohromelost dela obraza in okončin. Lahko pride tudi do motenj govora, vrtoglavice, glavobola ali nezavesti.
Vročinski udar
Ker je kokain stimulantna droga, njena uporaba pa je velikokrat povezan s plesanjem v vročih in vlažnih prostorih, lahko pride do vročinskega udara. Znaki vročinskega udara so: suha, vroča in rdeča koža, omotica, nezavest, slabost. Ob sumu na vročinski udar je treba nemudoma poiskati strokovno medicinsko pomoč in prizadetega aktivno ohlajati.
Načini uporabe in doziranje
Kokain se najpogosteje njuha oziroma snifa. Možno ga je tudi injicirati in kaditi (v bazični obliki), vendar se zaradi večjega tveganja za nastanek zdravstvenih težav in hitrejšega nastanka zasvojenosti močno odsvetuje.
Kokain se po navadi nahaja v obliki belkastega prahu zelo različne čistoče, zato je natančno doziranje nemogoče.
Doze pri snifanju:
| Lahka | 5 – 10 mg |
| Srednja | 10 – 30 mg |
| Močna | 30 – 60 mg |
Zmanjševanje škode
- Vedno začni z majhnimi dozami in počakaj. Kokain je lahko zelo različno čist, a tudi če imaš zelo čist kokain še ne pomeni, da si izpostavljen manjšemu tveganju.
- Zmeraj uporabljaj svoj pribor. Z deljenjem pribora lahko pride do prenosa nalezljivih bolezni, kot je hepatitis C. Ob redni uporabi postane nosna sluznica tanjša in hitreje zakrvavi. Ta kri lahko ostane na priboru za snifanje in, če je okužena, lahko pride do prenosa virusa na naslednjo osebo, ki bo snifala s tem priborom.
- Ne mešaj kokaina z drugimi drogami. Mešanje z drugimi drogami pomeni bistveno večjo nevarnost za nastanek življenjsko ogrožajočih zapletov, saj ob mešanju pravila, ki veljajo za posamezno drogo, velikokrat ne držijo več.
- Pred zaužitjem substanco testiraj. Kokain je zelo pogosto namešan z nevarnimi aktivnimi snovmi (druge droge, zdravila). Zaužitju nevarno namešanega kokaina se lahko izogneš s pravočasnim testiranjem.
- Če se ob ali po uporabi kokaina pojavi pekoča ali tiščoča bolečina v prsih, ki se lahko širi v levo roko ali vrat, je treba nemudoma poklicati zdravniško pomoč, saj obstaja velika možnost, da je prišlo do srčnega infarkta, ki se, nezdravljen, lahko konča s smrtjo.
- Ne uporabljaj preveč in prepogosto. Redna uporaba kokaina lahko vodi k nastanku hujših zdravstvenih in psihičnih težav ter močne psihične zasvojenosti. Če opaziš, da imaš težave z zmanjšanjem ali prenehanjem uporabe, lahko poiščeš pomoč v naši svetovalnici.
Mešanje
Mešanje z alkoholom: je izredno tvegano, saj ti dve snovi v telesu tvorita novo spojino, kokaetilen. Ta spojina je zelo nevarna, saj še poveča tveganje za okvare srca in je še bolj toksična za možgane kot vsaka od snovi posebej.
Mešanje z ostalimi stimulansi: Pri mešanju poživil je nevarnost vročinskega udara še večja kot pri vsaki drogi posebej. Te droge namreč zvišajo telesno temperaturo in ob mešanju se ti učinki samo seštevajo. Zaradi seštevanja učinkov je velika tudi nevarnost predoziranja. Poleg tega se poveča možnost mnogih drugih zdravstvenih zapletov.
Mešanje s heroinom: je zelo znana mešanica, t.i. speedball, kjer je kokainu primešan heroin ali morfij. Pri tej kombinaciji obstaja velika nevarnost za zastoj srca in dihanja. Eden izmed razlogov za ta pojav je krajša doba delovanja kokaina. Ob zaužiti mešanici uživalec lahko doživlja pravo mero depresorja (heroina) in stimulansa (kokaina), a ko kokain preneha delovati, se lahko izkaže, da je heroina preveč, čemur lahko sledi predoziranje, zastoj dihanja in smrt.
Mešanje z drugimi depresorji (GHB/GBL, pomirjevala, uspavala, … ): je nevarno zaradi maskiranja učinkov. Ena droga lahko za kratek čas zamegli delovanje druge, zato uporabnik nima pravega občutka, koliko je zadet. Zaradi tega lahko pride do predoziranja.
Pravne posledice
Legalnost substance v Sloveniji lahko preveriš tukaj:
https://www.drogart.org/droge/2268/u-r-e-d-b-a-o-razvrstitvi-prepovedanih.html
