INTERVJU: Koromač //Bakalina Velika

Kdaj ste začeli z ustvarjanjem in kdo je bil pobudnik?

Aljaž: Osnova Koromača je nastala leta 2009, zdaj je že 12 let od tega. Začeli smo igrati jaz in eden od naših dveh bobnarjev, Urban Kušar in basist Matjaž Bajc. Takrat smo igrali pač tipičen pank, recimo da smo se nekako lovili med nekim metalom in pankom. Potem smo se po petih, šestih letih prijavil na Klubski maraton od Radia študenta in smo rekli, zakaj nebi malo povečali zasedbe. Klapa je že šla malo bolj v jazz, poslušali tako muziko, igrali tako muziko. Potem smo dobili še tri nove ljudi, še enega bobnarja, kitarista in saksofonista, seveda. Od takrat je ta sekstet ostal, razen za 10 obletnico, zato ker mamo radi obletnice, smo se odločil, da bomo dodali, še tri ljudi, ne štiri ampak tri. Posneli smo svojo drugo plato takrat v živo na festivalu Jazz Cerkno, predstavili smo plato, imeli še en špil in potem je prišla korona.

Jure: Tako da smo tu predstavniki vseh treh valov, prvi val, drugi val, tretji val. Četrti še prihaja (smeh).

Nosi ime Koromač kakšen poseben pomen?

Aljaž: Ne!

Jure: A lahko jaz povem štorijo, kaj je vaš someščan Žiga Jenko mislil. Mi je enkrat razlagal, če koromač slučajno ima kaj veze s tem, ko je LGBTQ skupnost v Veliki Britaniji v osemdesetih, ko so protestirali. Naj bi nosili na proteste take košare polne koromača, kot protest, zato ker so v srednjem veku, metali na grmade koromač, da ni smrdelo po človeškem mesu in je to on ful vidu simboliko v tem, realnost je pa…

Aljaž: Realnost je pa, da nismo imeli nobenega imena in pevec ki bi moral peti originalno pri Koromač in nato ni pel, se je odločil za to ime. Potem lahko dodaš še ti, Francesco italijansko noto, da povežemo malo s tem kar je Jure rekel.

Fancesco: Koromač je finocchio. Koromač se uporablja na žalost slabšalno za homoseksualnost. Offensive, žaljivo.

Slišati je, da ste se malce oddaljili od punka in ga nadomestili z metalom? Za to obstaja kakšen poseben razlog?

Aljaž: Po mojem da v bistvu, ko smo začeli igrat, pank del tega benda je bil naš bobnar. Jaz in basist sva bila oba malo bolj metalca, ampak basist je tudi rad šel malo v te smeri, pankarske. Potem pa sta obadva  začela poslušat jazz, tako da je ostal samo še metalec v bendu. Plus da sem jaz te komade pisal tako da je malo več tega ko panka. Mogoče nam tudi ni več bilo všeč uporabljat to, ampak da je še vedno ostala težka glasba s primesmi nekega eksperimentalnega. Ni prav jazz, čeprav so vsi glasbeniki v bendu so jazzisti. Ampak smo probali ta jazz spremenit malo v alternativo in ohranit to težko glasbo.

Jure:  Folk je začel John Zorna poslušat, Naked City, to je bilo ne.

Na Kunigundi letos postavljamo zrcala družbi. Kaj se bo zrcalilo v vašem?

Aljaž: Mogoče se zrcali to, da je v današnji družbi ful kaosa in naša muzika je kaotična muzika. Mi prihajamo vsi iz Vrtojbe, imamo glasbeno vasico, kjer igra več bendov. Recimo tudi Nesesari Kakalulu, bend ki je igral afro glasbo, je šel z zadnjo plato ful v neko kaotično glasbo in vedno pravijo, da kako bi lahko igrali drugačno glasbo kot tako v takšnih časih kakršni so naši. Mi smo igrali kaos že pred kaosom. In to da bomo mogoč malo slabše igrali, ker je korona zjebala vse.