V času trajanja konS modula Velenje, od 25.11. - 10.12. 2022, bo na ogled več instalacij in razstav.
Voden ogled umetniških instalacij (28.11. 2022) se bo začel ob 17.30 v Mladinskem centru Velenje, nadaljeval ob 18.00 v Knjižnici Velenje, ob 18.30 pri Voila beauty, zaključil pa se ob 19.00 v Pekarni v Starem Velenju. Ogledu se lahko pridružite na poljubni lokaciji. Umetniške instalacije in razstave bodo na ogled do 10. 12. 2022.
RAZSTAVE IN INSTALACIJE
ODPRTJE AVDIOVIZUALNE RAZSTAVE: BIODUKT
Martina Testen & Simon Šerc
28.11. 2022, ob 17:30; Mladinski center Velenje, Efenkova 61a
Kaj pomeni poslušati s celotnim telesom? Izkušnja poslušanja je daleč od abstraktnega, pa vendar večinoma dojemamo vsak čut kot ločen način interakcije s svetom. Pri ideji Biodukta imajo letnice drevesa podobno funkcijo kot naš kostni mozeg – da povezujejo in izrišejo naše notranje povezave, ko se uglašujejo z okolico. Ti posnetki gozdov in obale nas spominjajo na dejstvo, da smo podobno prevodni kot drevesa sama. Ko v nas prodira njihov kisik, lahko postanemo pozorni na nihajoče mrmranje pri njihovem stiku z vetrom. Ta povezava je duhovna in če pozorno poslušamo, lahko slišimo skriti ritem premikanja Zemlje. Sprostite se – naj se vaše telo sinhronizira s svetom!
ODPRTJE INTERAKTIVNE RAZSTAVE: LINE RIDER
Boštjan Čadež - Fšk
Produkcija: Aksioma pod okriljem platforme konS
28.11. 2022 ob 18:00; Knjižnica Velenje, Šaleška cesta 21
Razstava predstavlja zgodbo spletne igre Line Rider, s katero je Boštjan Čadež - Fšk ustvaril globalni fenomen. Internetna igrača, s katero se igramo tako, da narišemo poljubno črto, po kateri se na podlagi simulirane fizike spusti sankač, je postala in-ternetni hit, saj jo je do danes igralo več kot 34 milijonov ljudi, s tem pa je zasedla sedmo mesto na lestvici najpogostejših iskanj Google Zeitgeist. Leta 2006 je bila objavljena na spletni strani Deviantart in od takrat predstavljena na številnih priljubljenih spletnih straneh, kot sta Yahoo in Time Magazin, pojavila se je v nekaj reklamah za McDonald’s, obravnavali so jo v revijah o igrah in v New York Timesu in celo uporabljali kot izobraževalno orodje za učenje fizike.
ODPRTJE INSTALACIJE: Institut za neopazne jezike:
BRANJE USTNIC
Špela Petrič
Produkcija: Zavod Kersnikova / Galerija Kapelica
28.11. 2022; Knjižnica Velenje, Šaleška cesta 21
Revija Science (2021–39) je pred kratkim objavila članek, v katerem so znanstveniki prvič opisali pomensko smiselno izmenjavo med fikusom in človekom, ki bi ji po širši definiciji lahko rekli pogovor. Lucidno zastavljen poskus je zahteval izjemno potrpljenje in popolno predanost na obeh straneh
– tako fikus kot človek sta se morala priučiti skupnega znakovja tekom 18 let trajajočega poskusa. Za začetek je raziskovalka lingvistike in poliglotka Mi Yu z mladim fikusom (ficus benjamina) vzpostavila osnovni znakovni set komunikacije. Kot vse rastline tudi fikusi natančno nadzorujejo količino vode, ki jo posrkajo preko korenin, in sicer s tem, da odpirajo in zapirajo listne reže. Na vsakem listu fikusa se tako nahaja tisoče ‘ust’, strokovno stomat. Mi Yu se je vprašala, ali bi lahko listne reže brala na podoben način kot gluhi razumejo govor s pomočjo branja z ustnic.Preko poskusa povratnega Pavlovega pogojevanja sta se Mi Yu in fikus v prvih štirih letih naučila osnovnih znakov za ‘več’, ‘manj’ in ‘prenehaj’. Glede na odprtost podlistnih ust mu je Mi Yu dovajala več ali manj svetlobe. Če je zaradi prehitre spremembe vse liste odvrgel, kot to fikusi pogosto počno, so se novi listi znakovja spomnili. V naslednjih desetih letih sta kodo svetlobe na eni strani in listnih rež na drugi izpopolnila do mere, da je prišlo do prvega znanstveno zabeleženega rastlinsko-človeškega pogovora.
ODPRTJE RAZSTAVE: PUSTITE MI VSAJ SANJATI.
Digitalni kolaži v svetlobnih škatlah
Nejc Trampuž
28.11. 2022; izložba Voila Beauty, Šaleška cesta 19
Z nastajajočo serijo kolažev Pustite mi vsaj sanjati. avtor obrača miselni tok in sanja o tem, kako bi lahko izgledala idealizirana družba prihodnosti, ki se z našimi težavami zna spopadati. Raziskuje, kako naj spremenimo naš egocentrični miselni ustroj, se odrečemo presežkom in pretiranem udobju, ponovno vzpostavimo povezanost med naravo in človekom in se naučimo z njo sobivati. Pri tem pa ne verjame, da se moramo odreči in obrniti hrbet vsemu, kar nam ponujata sodobna družba in z njo tehnologija. Verjame, da je lahko tehnologija škodljiva, kar se zrcali tudi v našem vplivu na naravo in ekosistem. A če je uporabljena odgovorno, premišljeno in s pravim ciljem, je tudi koristna in dobrodošla.
ODPRTJE INTERAKTIVNE INSTALACIJE: GALLUS GALLUS ROBOTICUS
Miranda Moss, Daniel Brownell
Produkcija: MKC Maribor pod okriljem platforme konS
28.11. 2022 ob 18:30; izložba Voila Beauty, Šaleška cesta 19
Spletna stran sledi oddaljenemu, virtualnemu sodelovanju Mirande Moss in Daniela Brownella pri razvijanju projekta Gallus Gallus Roboticus. Zaradi osupljivega dejstva, da po vsem svetu letno ubijejo sedem milijard piščancev moškega spola, starih en dan, saj so za perutninsko industrijo »nedonosni«, je cilj projekta razvoj odprtokodne umetne inteligence, ki spol piščanca lahko zazna že v jajcu. Vključuje izdelavo avtonomnega hodečega robota, ki lahko poskrbi za različne piščančeve potrebe in hotenja. Projekt, ki se sprašuje, ali gallus gallus domesticus, domača kokoš, lahko – znotraj okvira antropocena – velja za najbolj ali najmanj uspešno ptico z evolucijske perspektive, izvira iz morbidne fascinacije nad trenutnim in zgodovinskim odnosom med piščanci in ljudmi ter podrobnostmi in problematiko selektivne reje, simbioze, udomačitve, pravic živali, praks kmetovanja ter varnosti in zaščite hrane, ki prepredajo ta narativ. V tem delu spekulativnega oblikovanja, ki se ne osredotoča na človeka, avtonomni stroj, ki sproži učinek srhljive doline, ljubeče skrbi za piščance, kar pri gledalcu sprožil vprašanje, ali so stroji morda zmožni biti bolj človeški od ljudi.
ODPRTJE INTERAKTIVNE INSTALACIJE: TRACES OF EXTINCTION
Celeste Sanja Smareglia, Jure Sulič, Urška Paradiž
28.11. 2022 ob 19:00; Nova Pekarna, Stari trg 17
Umetnika študijo o sledeh človeka v času in prostoru preslikujeta v digitalni svet, obenem pa preizprašujeta nesmrtnost človeštva v zmanjšujočem se ekosistemu. V iskanju odtisov človeške večnosti v okolici, ki bi jo v luči izumrtja zapustili, se postavlja virtualna projekcija – okvir, znotraj katerega gledalec zapušča kratkočasnost sedanjosti. Prek simultanih posnetkov je mogoče zagnati simbiozo digitalnih simulacij, ki se odzivajo na človekovo gibanje. Opazovalec je položen v vlogo stvarnika. Bodo vseprisotne človekove sledi naposled sprožile propad življenja? Ali bodo postale večni spomenik človekove dekadence?
