Na odprtju razstave Eterično poletje smo se pogovarjali z Majo Pučko, mlado umetnico iz Ljutomera.
Na razstavi je avtorica predstavila različne faze ženske, ki se je podala na pustolovščino svojega življenja. Najpogosteje jo obdaja idilična narava v magični atmosferi ali pa prestopi prag nadrealnega in narava postane del njenega telesa. Dela odražajo prepletenost ženske z naravo, individualizem, željo po svobodi in hrepenenje po intenzivnem doživljanju vsega, kar nam daje pomen.
Navdih za razstavo črpam predvsem iz ženskega spola in pa doživljanje življenja skozi vidika ženske, ki je povezana z naravo, ki obožuje rože, ki je čustvena, ki ima rada dogodivščine in tudi išče neke globlje pomene v življenju, torej neko simboliko. Iz tega sem potem izpeljala tudi naslov razstave, eterično poletje. Eterično pomeni nekaj mističnega, kar tudi moja dela imajo, vse imajo neko skrivnostnost. Poletje pa ker je zabavno, razigrano, pisano, vsi imamo radi poletje. Poleti tudi veliko rastlin cveti in je potem proti avgustu vse vedno bolj obarvano v zlati barvi.
Posebej pri srcu mi je slika poletno cvetenje, ker je enostavno celotna atmosfera zelo pozitivna, sanjava. Ženska je naga in ranljiva, ampak v bistvu se počuti svobodno, vzhičeno in pozitivno in nekako celotna slika odraža cvetenje ženske.
Tvoje glavno področje je torej digitalno ustvarjanje, ali eksperimentiraš še s kakšno drugo tehniko risanja?
Ja, zelo rada slikam z akvareli, poskusila sem tudi že oljne barve sicer pa najpogosteje preferiram digitalno ilustracijo, ker imam tudi največ nadzora nad celotnim potekom.
Kako je epidemijsko stanje vplivalo na tvoje ustvarjanje?
Jaz sem v bistvu opazila, da se zdaj v času korone, vedno več mladih zateka k naravi, k spiritualnosti. Ljudje vedno bolj iščejo tisti notranji pomen v svetu. Hkrati pa smo vedno bolj prepleteni s tehnologijo, torej z družbenimi omrežji in moja dela to tudi kažejo. Na nek način sem zrcalo družbe, ker iščen to kar se mi zdi, da veliko ljudi išče in potem to preslikam na moja dela na digitalen način. Tako da ni tradicionalno, ampak lahko bi rekli, da so vseeno umetniki prejšnjih stoletij počeli isto kot jaz.
