eMCe plac ozaveščaNovice

10.9. – SVETOVNI DAN PREPREČEVANJA SAMOMORA

By 15 septembra, 2022 No Comments

Letno zaradi samomora umre okoli 80. 000 ljudi, v Sloveniji pa kljub upadu samomorilnega količnika še vedno beležimo število samomorov, ki je višje od evropskega povprečja. September predstavlja mesec ozaveščanja o samomoru, 10. september pa je svetovni dan preprečevanja samomora.

Kaj sploh je samomor?

Svetovna zdravstvena organizacija samomor definira kot dejanje lastne usmrtitve, ki mora biti namensko začeto in izvedeno s strani osebe, ki se zaveda, kako usodno je njeno dejanje.

Samomor pa ni zgolj ”zadnje dejanje”!

Ko razmišljamo o samomoru, smo največkrat fokusirani zgolj na t.i. »zadnje dejanje«, ko si oseba vzame življenje. Ta predstava seveda ni v celoti napačna, je pa dobro vedeti, da pod samomor spada tudi t.i. samomorilni proces, ki predstavlja napredovanje od lažjih do težjih oblik samomorilnega vedenja.

Samomor je občutljiva tema, o kateri se moramo pogovarjati odprto in spoštljivo. Predstavlja kompleksno in težavno preizkušnjo, posledice pa ne vplivajo zgolj na samomorilno ogrožene osebe, temveč tudi na posameznike, s katerimi so te osebe obdane.

Tako kot pri ostalih občutljivih temah, je koristno, da se zavedamo sledečega. Dobro je, da ne prestopamo svojih meja in razmišljamo oziroma se pogovarjamo o temah, ki so za naše misli preprosto ”too much”. Ob tako občutljivih temah, kot je samomor, so neprijetna občutja nekaj čisto normalnega in si zanje ne smemo očitati.

Kako lahko pomagamo?

Če pri sebi ali kom drugem opazimo morebitno samomorilno ogroženost oziroma stisko, je dobro, da ukrepamo v skladu s svojimi zmožnostmi. Lahko se pogovorimo z osebo, ki ji zaupamo (starš, prijatelj, svetovalni delavec, šolski psiholog…), ali pa poiščemo pomoč drugje – nekaj virov pomoči je predstavljenih v nadaljevanju.

V primeru stiske:

Pomoč psihologa, psihiatra ali psihoterapevta:

Psihologi, psihiatri in psihoterapevti so strokovnjaki na področju duševnega zdravja, ki nam pomagajo pri soočanju s stiskami. Predstavljajo tri vrste strokovnjakov z različno izobrazbo, njihov cilj pa je enoten in nagovarja nudenje pomoči na področju duševnega zdravja.

Kaj je dobro vedeti?

  • Za pregled pri psihologu in psihiatru, ki delujeta v zdravstvenem domu, se moraš najprej zglasiti pri osebnem zdravniku, ki izda napotnico.
  • Za pregled pri psihologu/psihiatru/psihoterapevtu, ki deluje v zasebni ambulanti, napotnice osebnega zdravnika ne potrebuješ. V tem primeru moraš stroške pregleda in svetovanja poravnati sam_a.
  • Seznam razpoložljivih strokovnjakov lahko poiščeš na internetu ali pa se obrneš na osebnega zdravnika.
  • Iskanje pomoči pri strokovnjakih za duševno zdravje ni nič slabega in te vsekakor ne naredi ”norega”. Prav je, da svoje težave raziščeš in razrešiš ob ustrezni podpori.

Pomoč za mlade na spletni strani To sem jaz: https://www.tosemjaz.net/

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

V kolikor se želiš o samomoru podrobneje poučiti, prilagamo nekaj koristnih izhodišč za branje.

Spletna platforma Živ? – Živ!, kjer lahko najdeš raznolike vsebine, vezane na pogovor s samomorilno ogroženo osebo, kaj storiti v primeru, ko se samomor zgodi, kako pomagati samomorilno ogroženim osebam in sebi, ko se znajdeš v stiski.

https://zivziv.si/

Monografija Samomor v Sloveniji in svetu Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava (ur. Roškar in Videtič Paska, 2021), ki nagovarja različne vidike samomora.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf

MITI IN RESNICE O SAMOMORU

Miti predstavljajo način osmišljanja pojavov, ki so nam v splošnem nerazumljivi – kot takšnega pa lahko pojmujemo tudi samomor. Kljub temu, da nam pomagajo nekoliko razbremeniti negativna čustva, ki jih v nas vzbudi razmišljanje o občutljivih temah, pa s seboj nosijo negativne posledice. Miti o samomoru namreč vodijo do stigmatizacije samomora in samomorilno ogroženih oseb, hkrati pa preko širjenja napačnih informacij zmanjšujejo učinkovitost našega preventivnega delovanja.

MIT 1: »Če se z nekom pogovarjam o samomoru, obstaja tveganje, da bom pri sogovorniku sprožil_a samomorilne misli«;

Samomor je tema, ki je lahko občutljiva in neprijetna, zaradi česar je razumljivo, če želimo pri njenem naslavljanju biti previdni. Kljub temu pa je dobro vedeti, da zgolj pogovor o samomoru pri osebi, ki o tem predhodno ni razmišljala, ne bo sprožil samomorilnih misli.

  • Ni res – v kolikor oseba ne razmišlja o samomoru, jo naslavljanje samomora do tega ne bo pripeljalo
  • Če oseba dejansko razmišlja o samomoru in ti to nasloviš, je to super, saj ji lahko pomagaš pri tem, da pride do ustrezne pomoči in težave razreši
  • POMEMBNO! Pogovor samo, če ti je to okej! Če ti je too much, pomagaj drugače

MIT 2:: »Če samomorilno ogroženi osebi skušam pomagati, bom situacijo zgolj poslabšal_a«;

  • Ne! – oseba vidi, da ima oporo.
  • Bolje odprt pogovor kot pa ovinkarjenje! – slednje namreč da vedeti, da je tudi tebi tema pretežka = to je seveda okej! Normalno je, da ti je nelagodno ob tako težki temi.
  • Kaj če ne zmoremo pogovora? – poskušaš pomagati drugače
  • Ali prestopam mejo? – Pomembno je, da vemo, da se bo oseba počutila napadeno, odkrito, da ji ne bo ravno vseeno, da je nekdo opazil njene namere. Morda jo bo tudi strah, kaj to pomeni zanjo, če slučajno predstavlja še več bolečine. Zato se ti morda zdi, da boš prestopil mejo. – v kolikor zadevo shendlaš spoštljivo je okej
  • Ne kr na vrat na nos! – ne sklepat sam na podlagi enega dejanja, v kolikor je to možno, svojo pomoč baziraj na več obzervacijah

MIT 3: »Samomor se zgodi brez opozorila«;

  • Ne! – odvije se samomorilni proces
  • Kako izgleda? – samopoškodovalno vedenje, samomorilni načrt, razdajanje osebnih predmetov, ”poslavljanje” od bližnjih oseb, nenaden ”mir”
  • Za vsakega drugačen, različno trajanje

MIT 4: »Osebe, ki izrazijo samomorilne namere, redko tudi zares končajo svoje življenje, saj zgolj iščejo pozornost«

  • Ne! – To je klic na pomoč, oseba sporoča, da ne more več, da rabi pomoč
  • Vsekakor obstajajo primeri, kjer ta mit zdrži – bolje, da izražene samomorilne namere vzamemo resno, kot pa da jih podcenimo

MIT 5: »Ko se oseba odloči, da si bo vzela življenje, ji nihče več ne more pomagati«.

  • Ne! – kljub temu, da se morda zdi, da je oseba že dokončno odločena in ji res ni več pomoči, lahko pomagamo

MIT 6: »Samomor je sebično dejanje.«

  • Ne! – gre se za izhod iz situacije, kjer je bolečina preprosto prevelika = oseba išče izhod, ne pa tega, da koga prizadene
  • Ti občutki morda izvirajo iz bolečine, ki pride s takšnim dejanjem
  • Ni sebično ali strahopetno dejanje = gre se za izjemno hudo bolečino

Za eMCe plac ozavešča pripravila Petja.

DANES DOGAJA

Dogodki, ki so na sporedu danes.

7 oktobra 2022

Mešalnica24 // Back To The Club

Klubski večeri

[vc_column column_padding="no-extra-padding" column_padding_position="...

Več

UPCOMING EVENTI

To so naslednji dogodki, ki so na programu eMCe placa.

Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
26
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
Current Date
7
1
8
1
9
10
11
12
13
14
15
16
1
17
18
19
20
21
1
22
1
23
24
25
26
27
28
1
29
30
1
31
1
1
2
3
4
5
6

Copyright © Zavod eMCe plac 2018 | Made by Matic Korošec