Ali si vedel_a, da 10. oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja in brezdomstva?
Prvi Svetovni dan duševnega zdravja se je obeležil točno 30 let nazaj. Namen obeleževanja posebnega dne, namenjenega zgolj duševnemu zdravju, je bile odprtje dialoga in zagovorništvo za duševno zdravje kot celoto.
V tridesetih letih od prvega Svetovnega dne duševnega zdravja se je s pomočjo tehnološkega in raziskovalnega napredka naše razumevanje duševnega zdravja spremenilo in izboljšalo. In z naraščanjem našega znanja smo zrasli tudi mi sami, saj smo različne vidike duševnega zdravja začeli vedno bolj odprto naslavljati. Ravno tako smo se začeli zavedati, da je skrb za duševno zdravje res pomembna in prepletena z našim fizičnim zdravjem.
”Zaščitni znak” Svetovnega dne duševnega zdravja je zelena pentlja. Predstavlja simbol ozaveščenosti in boja proti stigmi, ki je z duševnim zdravjem še vedno povezana. Tematiko duševnega zdravja morda včasih težko naslovimo, ker nas je strah, da bomo zaradi nerazumevanja okolice izpadli šibko ali »noro«.
Kljub vsemu pa je pomembno, da se o duševnem zdravju odprto in spoštljivo pogovarjamo – seveda zgolj do te mere, da nam je še vedno prijetno. Okej je, če nismo okej. V primeru stiske je pomoč vedno na voljo, med drugim se lahko obrneš tudi na nas. <3
Prvi Svetovni dan brezdomstva smo obeležili leta 2010, pobuda za tovrstno obeleženje pa se je rodila na spletu. Zanjo so zaslužni aktivisti iz celega sveta, ki so na različnih platformah izmenjevali izkušnje dela z brezdomnimi osebami.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je na svetu približno 150 milijonov brezdomnih ljudi. Vzroki, ki osebo pripeljejo do točke brezdomstva so različni, med najpogostejše pa sodijo pomanjkanje cenovno dostopnih bivanjskih enot, revščina, brezposelnost in nizke plače. Pomembno je vedeti, da se brezdomne osebe velikokrat ne spopadajo zgolj s tem, da nimajo doma – pogoji, v katerih živijo s seboj velikokrat pripeljejo bolezni, bolečino, lakoto in izpostavljenost ekstremnim vremenskim pogojem.
Svetovni dan brezdomstva tako služi kot opomnik, da brezdomstvo ostaja problem, ki ga moremo reševati na individualnem, lokalnem in državnem nivoju. Predstavlja torej spodbudo in poziv, da se tako posamezniki kot institucije v problematiko vključimo bolj aktivno. Dodatno osvetli potrebe brezdomnih oseb in oriše, kako brezdomstvo vpliva na različne aspekte njihovih življenj.
Brezdomstvu pa se lahko zoperstavimo, če ga naslovimo odprto in odgovorno. Pomembno je, da o tematiki razmišljamo z razumevanjem in pomagamo, kolikor lahko. Bodisi tako, da kupimo kakšne Kralje ulice, bodisi z donacijo društvom, ki brezdomnim osebam pomagajo, ali pa s kakšno drugo lepo gesto. V Velenju na tem področju deluje Društvo Hiša – Center za brezdomne osebe.
Pripravila: Petja Plamberger
