Doša
Danes sedemintridesetletni letni ljubljanski rimoklepač in producent je slovenski reperski sceni že dolgo poznano ime. V klasičnih pljuvaških raperskih kompozicijah brez refrenov je postavil nove standarde in ogledalo domačemu hiphopu, ki je v času slabih kopij povsem zatajil v strukturi in pri vsebini. Njegova rimarska tehnika, kjer se še zdaleč ne zadovolji z dvojnimi rimami, pač pa se poigrava z zlogovanjem in fonetiko, je superiorna.
Pozdravljen na letošnjem 24. Festivalu mladih kultur Kunigunda.
Po enajstih letih si letos presenetil s »surprise« albumom »IRU: Tok misli. Je počasi nastajal vsa ta leta ali si ta pulz dobil v zadnjem času, ko se toliko dogaja v družbi?
V bistvu je nastajal dvojni album Izpovedi razočaranega uma, potem sem pa, nepovezano s tem albumom, naredil najprej to Odprto pismo predsedniku in potem še Razglednice. Nato sem dobil neki ”flash”, da bi naredil neki mini album, pol pa v sem se v nekem moment odločil da bi pa raje ta dva komada dodal in namesto dvojnega albuma izdal dva dela albuma in sem potem izdal polovico tega albuma. Je pa definitivno nastajal v zadnjih 10 letih, od prejšnjega albuma.
Torej, bi rekel da ima album več sklopov oziroma tem?
Vedno, tudi imaš gor album 2013, ker je bil posnet leta 2013 in govori o tem, da se vračam domov k mami svojega otroka, s katero nisva skupaj že od 2013. Je kot neka časovna zgodba. Nikoli se ne pustim omejevat, da ne bi smel reči da sem star 33, ko bom na albumu že 37, ampak povem in naj bo to neko obdobje. Tako je bilo tudi pri prejšnjem.
Napisal si skladbo Odprto pismo predsedniku republike, kjer si konkretno nagovoril še posebej predsednika, ki je v javnosti zelo odmevala, podobno se je izpostavila Jadranka Juras, Zlatko in še kdo, in ker je letos rdeča nit festivala srcalodružbe me zanima – kdo smo, po tvojem mnenju, ko se pogledamo v ogledalo – Kaj po tvojem kultura/družba zrcali nazaj?
Jaz mislim, da je to vprašanje za vsakega posameznika, kdo je ko se pogleda v ogledalo in da je najbolj važno, da se upa pogledati v ogledalo. Jaz se. Vem, da nisem bil tiho ko je marsikdo drug bil in tudi recimo v Razglednicah se jasno dotaknem tudi Hojsa in tega problema, ki je bil s filmskimi skladi, ki jih ljudje niso dobili, pa so jamrali na veliko, kaj je s tem denarjem in potem marsikdo teh istih ni ”sharu” tega komada. Tako da mi je bilo mal tako – aha ste denar vmes dobili ali kaj? Jaz mislim, da je na splošno rap od nekdaj bil zrcalo družbe in nekega socialnega sveta. Če vsaj delno ni to, pol ne vem, če je to to kar bi moglo biti, vsaj zame.
V tvojih intervjujih sem zasledila, da se srečuješ tudi z anksioznostjo in depresijo. Pogumno se mi zdi, da o tem odkrito govoriš, v trenutni situaciji je veliko takšnih, ki se soočajo s temi težavami. Kaj tebi pomaga, imaš kakšen nasvet še posebej za mlade, ki se s tem soočajo?
Definitivno, zdaj se že res dolgo s tem srečujem. Mogoče sem takrat, tk zgodi še začel, da je bilo manj točno tega pogovarjanja o temu. In da je takrat bilo tudi meni bolj nelagodno govoriti o temu, pa mi danes ni. Ampak definitivno mislim da, prvo kar pomaga je delanje na sebi kot človeku in iti tudi poiskati pomoč, če je stvar tako huda. Jaz na koncu ne vem kam bi prišel brez dobrega psihiatra, ki me je usmeril nekam, kjer sem lahko sam delal na sebi in tudi mislim, da je to glih problem. Da je to tabu o tem govoriti. Me lahko folk pokliče, in z veseljem dam številko od dobrega psihiatra. Mislim ,da tudi to, športat pa predvsem nekako biti iskren do sebe, če je kej na tem. Poiskat kje je težava, nekje iz preteklosti. Definitivno pa mislim, da vsi ko so premagali ali depresijo, ali anksioznost, ali se še borijo z njo, pa mislijo da si lahko pomagajo s tem, da o njej spregovorijo, naj o njej spregovorijo.
Danes na Kunigundinem odru tudi Freestyle show, si se kdaj v tem tudi preizkusil?
Sem svoje čase velik freestylu, oziroma freestylam še vedno, samo ne tako da bi se udeleževal nekih ”freestyle batlov” in tako naprej, ampak še vedno zelo rad freestylam. Sem pa svoje čase tudi še na kakšno državno prvenstvo šel malo probat. Tale dva fanta ko sta danes, bosta definitivno vredna časa poslušalcev, jima dam kar kapo dol.
Um&Kuna
Sta prekaljena freestyle mačka, ki to formo improviziranja uporabljata za izražanje svoje kreativnosti, čustev, problemov, zafrkancij in vsega kar pride zraven. Prosti slog je njuna spontana specialiteta. Vse je možno na UM & KUNA freestyle showu, kjer nastajajo komadi na licu mesta.
Nič drugače ni bilo na Letnem kinu, kjer sta za nas tudi zimprovizirala pesem na temo letošnjega festivala.
Kako izgledajo vajine vaje / priprave na nastop, glede na to, da je vajin adut v resnici improvizacija?
Kuna: Kaj poveva kako je zgledala pot do Velenja?
Um: V bistvu, večkrat freestylaš, več vadiš, nikoli pa v bistvu ne veš za res kaj se bo zgodilo. In ne vem današnja pot je zgledala tako:”Waa kje si Kuna? ej, hehehe”.
Kuna: Pač ratama crazy in rimama, repama takrat ko imama to priložnost in basicaly vsak dan lahka vadiš. Najdit si moraš nek cajt za to.
Um: Malo bereš, malo gledaš stvari potem jih pa nekako pretvoriš skozi rime.
A vama je kakšna tema res neugodna, katerih predlogov bi se najraje izognila in kateri so vama najbolj zabavni?
Um: Meni osebno se mi ne da spuščat v neke politične teme, ker mi uničuje ”gušt” freestyla, najrajši pa se vživim v kakšne živali, predmete ali pa zgodovinske like, to mi je zanimivo.
Kuna: Fajn je če nam da nekdo en lik, pa zgodbo razvijava potem okoli lika. Zdaj, da bi bile kake kočljive teme… I don’t know. Itak so te klasične awkward, spolnost na čuden način, pa to skipnemo. Tudi meni čedalje bol mi kul repat res neki ful političnih zadev, ker ni najin šov narejen za to.
Omenil si zgodovinske like, se potem spoznaš kaj na zgodovino?
Um: Ne! (smeh) Ampak mi je pa všeč.
Imata 20 sekund za iztočnico srcalo družbe, go!
Kuna: Srcalo družbe, o moj bog prišlo bo do okužbe, bomo vsi dobili korono, zarad zrcala družbe smo ob 7 milijonov oziroma 780.
Um: In to potem izpade tako kritično, govorila sma v tem in na to zdaj repava politično. Tako naj ne rečem, da tega ne znava, toda včasih je pretžka ta najina glava. Rata zmešnjava od vseh teh grozovitih tem, midva želima sm pridt za to, da dama vn ta problem.
Kuna: Da dama vn ta problem, dama srečo ljudem, ko jebe sistem. Js grem se zdle tamle fu*nt v jezero, dans pa upam da nardima the best atmosfero.
Eyceeou
Ico je leta 2006 skupaj s Shulotom, ki mu je spedenal bite in zvok, posnel plato Samo bedak in sila. Od takrat dalje se Ico tu in tam pojavi na odru in kaj odrepa, na radijskih postajah pa slišimo komada Ležerno je moderno in Mali princ. Dandanes dela z ekipo Icotovi zobi, ki ima v relativno kratkem času namen posneti album.
Ico ni samo reper, temveč tudi profesionalni sodnik borderskih tekmovanj.
Z ekipo Icotovi zobi napovedujte nov album, v kateri fazi ste, kako trenutna korona situacija vpliva na potek, kot navdih ali prinaša več težav?
Je zdaj tako, kar se tiče tega našega skupnega projekta smo zdaj pa res pri koncu. Nekje do prvega oktobra naj bi bil izdan master, potem pa se bomo odločili kdaj bi pa nam pasalo da gremo ven, torej uradno z albumom. Kar se tiče pa te trenutne situacije, s temi različnimi zaprtji in represivnimi vzvodi naše aktualne vlade, mislim da je to bolj inspirativno, kot pa da bi nas potolklo, kar se tiče samega glasbenega izvajanja.
Kako je pa tebi nastopati nazaj?
Mislim kul, nekako sem navajen, ne delam iz tega neke velike zdrahe. Se pa tako konstantno gibam po svetu. Nisem dobil tega občutka, da bi bil preveč zaprt.
Fun fact o tebi je tudi ta, da poleg repanja skejtaš in da si profesionalni mednarodni sodnik bordarskih tekmovanj. Kot sodnik v deskanju na snegu imaš za sabo dve izkušnji z zimskih olimpijskih iger (Soči 2014 in Pjongčang 2018), sodeloval pa si tudi pri sestavljanju sodniškega priročnika za olimpijske igre v Tokiu 2020, kjer se je skejtalo prvič. To je zgodovinski dosežek, ki si ga verjetno spremljal, kako se ti je zdelo?
V vsakem primeru, je dober občutek, ko ti nekaj uspe naredit, sploh če si uspešen še na primer na globalni ravni, pa ni važno v čem. To se je vse skupaj začelo organsko razvijat in če povem v bistvu še en fun fact, celotna sodniška kariera se je pravzaprav začela, tukaj v Velenju. Mislim, da še v devedesetih letih, na kotalkališču kjer je Čukur z ekipo organiziral te skate conteste in sem se ga enkrat napil in rekel, da ne bom tekmoval, da bom rajši sodil (smeh). In to je to, evo.
Zanima nas še – je bilo skejtanje »love at first sight«? S koliko padci
Vsekakor love at first sight. Gledal sem en film, leta 89, to je bil Thrashin’, ker je imel nek takšen ”apel”, kar me je privleklo k skejtanju. Potem pa je še v bistvu ta sama svoboda, prosto po prešernu, gibanju in druženje in potovanje po Sloveniji in potem po svetu… Vse to mi skupaj nekako odgovarja.
Jutri bo na Kunigundi že 6. Tradiconalni titov skate session, na kaj bi bil kot sodnik še posebej pozoren pri npr. best trick contestu, kaj bi bilo zate winning combination?
Best trick kontest je ponavadi tisto kar sovpade z vsemi sodniškimi kriteriji glede najboljšega tricka. Torej more bit težek, tehnično zahteven, dosti rizika more bit vpletenega, po navadi se to nabija preko nekih velikih stopnic ali pa nekakšnih teh štangah/railih in tako dalje.. In potem je več sodnikov s katerimi pridemo do generalnega konsenza, da se odločimo, da ta trick je najboljši in potem tistemu potem tudi podelimo nagrado.
Boš jutri šel kaj pogledat?
Žal ne, ker sem družinsko obvezen, smo pa bili lani tukaj. Jaz sem bil v bistvu na mikrofonu, povezoval, bili so naši sodniki, sodniki rolkarske zveze, tako, da smo se imeli fajn in verjamem, da bo jutri enako super, kot je bilo lani.
In še zadnje, zelo pomembno vprašanje, malo za hec, bi pustil Tony Hawk-u, da bi bil tvoj daddy?
(smeh) Pa recimo, da bi se jaz z njim raje napil kot pa karkoli drugega (smeh).
