IMAŠ TEŽAVE Z UPORABO DROG?
Mark Twain zelo lepo opiše zasvojenost, ko pravi: »Prenehati kaditi je enostavno. To sem naredil že 100x.« Verjetno vsak ve, kako težko se je znebiti zasvojenosti. Pa naj bo to zasvojenost od cigaretov, drugih drog, računalnika, nakupovanja ali celo hrane.
Zasvojenost pomeni, da je posameznikovo telo navajeno na substanco na način, ki ob prenehanju jemanja (ali premajhni dozi) vodi do neprijetnih simptomov.
Če so ti simptomi fizični, to smatramo za fizično zasvojenost in takim simptomom pravimo abstinenčna kriza (oz. odtegnitveni sindrom). Poleg tega pride lahko pri fizični zasvojenosti tudi do razvoja tolerance: torej da rabimo za dosego enakega učinka, povečevati odmerek. Simptomi pa se lahko pokažejo tudi psihično, kot neznosna potreba po drogi (oz. hrepenenje), čemur pravimo psihična zasvojenost. Čeprav bi lahko marsikdo pomislil, da so telesni simptomi težje obvladljivi, se pogosto pokaže, da psihični povzročijo več težav. To pa zato, ker večkrat vodijo k vnovičnem jemanju. Vzrok za to lahko najdemo v ustaljenih vzorcih obnašanja ter reševanju velikih stisk na nekonstruktiven način.
Psihiatrični priročnik DSM V zasvojenost opredeli v naslednjih točkah:
- »Jemanje substance v večjih količinah ali dlje časa, kot si nameraval/a.«
- Nezmožnost s prenehanjem uporabe droge, ko si to želiš.
- Uporaba, dobava ali okrevanje od droge ti vzame veliko časa.
- Po drogi hrepeniš ali imaš neznosno potrebo.
- Uporaba droge ti onemogoča, da bi doma, v službi/šoli naredil/a, kar bi moral/a.
- Z uporabo nadaljuješ, čeprav ta povzroča težave v odnosih.
- Zaradi uporabe droge se izogibaš »pomembnim socialnim, poklicnim ali rekreacijskim aktivnostim«.
- Kljub temu da te uporaba droge spravlja v nevarnost, je ne prenehaš uporabljati.
- Ko ugotoviš, da morda droga slabša ali povzroča določen fizičen ali psihičen problem, je ne nehaš uporabljati.
- Razviješ toleranco.
- Razviješ odtegnitvene simptome.
Če se najdeš v dveh ali treh točkah, imaš blažjo obliko zasvojenosti. Če imaš štiri ali pet omenjenih težav, imaš zmerno obliko, medtem ko šest ali več težav kaže na hudo zasvojenost.
Vir: https://www.drogart.org/svetovanje/zasvojenost-od-psihoaktivnih-substanc/
KANABIS
Kanabis vsebuje nekaj sto aktivnih substanc, najbolj znan pa je THC. V nizkih dozah kajenje kanabisa povzroča dobro počutje in občutek sproščenosti, nekateri postanejo bolj zgovorni in družabni. Drugi se počutijo po kajenju tesnobni, sumničavi, razdražljivi, še posebej, če so bili že pred tem slabo razpoloženi. Nekateri poročajo o izostrenem sluhu, ukvarjanju s podrobnostmi v okolici in podobno. Neposredne telesne spremembe pri kajenju kanabisa so: pordelost očesnih veznic, pospešen srčni utrip, povišan krvni tlak, povečan apetit, suha usta, vrtoglavica, slabost. Nekateri postanejo zaspani ali celo res zaspijo. V višjih dozah kanabis povzroči optične iluzije, spremenjeno doživljanje telesa, halucinacije, zmedenost, impulzivnost, strah, napačne ideje ali blodnje. Učinki kanabisa običajno trajajo 3 do 6 ur, spremembe razpoloženja so lahko dolgotrajnejše.
Nizke odmerke marihuane (»trave«, v kateri je relativno majhna koncentracija THCja in ne hašiša, kjer je THCja več) kadi kar dosti ljudi, ne da bi od tega postali odvisni. V zadnjih letih pa se je slika spremenila. Veliko ljudi, zlasti študentov je ujetih v vzorec lorabljanja marihuane. Vsakodnevno »zadevanje« in pomemben vpliv kanabisa na socialno, poklicno in študijsko plat življenja so glavne značilnosti zlorabe. Veliko kroničnih uživalcev kanabisa razvije tudi toleranco na drogo in nekateri doživijo gripi podobne simptome, če poskušajo s kajenjem prenehati.
Zakaj se je spremenil način zlorabe in se je začela razvijati odvisnost od kanabisa v zadnjih letih? Zato, ker se je spremnila droga – marihuana, ki jo kadijo dandanes, je do desetkrat močnejša od tiste, ki so jo kadili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kakšne so posledice in nevarnosti kajenja marihuane? Povzroča lahko panične reakcije, podobne tistim, ki jih povzročajo halucinogene droge. Kajenje marihuane lahko bistveno poslabša vozniške sposobnosti – negativno vpliva na kompleksne senzorimotorične reakcije in podaljša reakcijski čas, zato menijo, da je omamljenost s kanabisom kriva za kar nekaj prometnih nesreč. Kajenje marihuane slabša spomin, predvsem nedavne informacije si ljudje, ki so kadili marihuano ne zapomnijo, pa naj se še tako trudijo. To seveda pomeni, da so kadilci marihuane manj učinkoviti študenti in manj uspešni delavci.
V zadnjih letih se kopičijo tudi dokazi, da kronično kajenje marihuane povzroča dolgoročne posledice. Kajenje marihuane ima bolj negativen vpliv na pljuča kot kajenje tobaka – ena cigareta marihuane ima na pljuča tako škodljiv vpliv kot 16 cigaret tobaka. Cigareta marihuane vsebuje tudi več katrana in benzopirena (rakotvorne snovi) kot cigareta tobaka. Zato so prepričevanja kadilcev marihuane, kako je to zdrava navada, ki nima škodljivih učinkov, le pesek v oči in skrivanje pred resnico.
Kronični vsakodnevni kadilci marihuane moškega spola imajo slabšo kvaliteto sperme, saj je spolnih celic manj in so manj aktivne od spolnih celic moških, ki marihuane ne kadijo. Pri ženskah so našli nenormalno ovulacijo – torej kajenje marihuane negativno vpliva na menstrualni ciklus.
Vir: http://psihiater-leser.com/dusevne_motnje/odvisnost_od_prepovedanih_drog/
